Branje Svetega pisma, duhovne besede, je mesenemu človeku zelo težko in odbijajoče. Koliko lažje je brati kvaziduhovno literaturo! A pri kvaziduhovnosti ostaneš tam, kjer si - otopel in mrtev, brez usmiljenja, brez ljubezni, pri Bibliji pa oživiš.
Primerjavo med mojimi popravki, novim SSP prevodom in Biblijo kralja Jakoba si lahko pogledate in naložite na svoj računalnik z naslednje povezave: povezava do pdf datoteke
Moji popravki so sicer daleč boljši od novejših prevodov - mestoma tudi od Chrastkovega prevoda iz leta 1914, a Biblija kralja Jakoba (King James Bible) je vendarle zrel sadež reformacije brez primerjave, ki ga priporočam vsakomur.
In še nekaj priporočam: pisma so sicer razdeljena na poglavja, a ne prenehajte z branjem tam, kjer se konča poglavje. Velikokrat se misel nadaljuje in je tako umetno prekinjena.
Poskušal bom dati samo kratke komentarje, a vedite, da se da o marsičem povedati veliko, veliko več. Ni meja :) Naj vas zato moji ali komentarji kogarkoli drugega ne uspavajo, da ne bi sami brali Svetega pisma.
Pismo Rimljanom 13
1 Naj bo vsaka duša podrejena višjim oblastem. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga: oblasti, ki so, so postavljene od Boga.
Starši, mož (ja, vem, to vam ne diši - a od moža se lahko kristjanke tudi ločijo, če se z njim res ne da - a potem se več ne poročijo - glej Pismo Korinčanom), učitelj, država...
2 Kdorkoli se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, bodo prejeli obsodbo.
Kadar oblast skrbi za red in mir in ne vsiljuje zakonov, ki niso v skladu z Božjimi zakoni, takrat se kristjan ne upira nobeni oblasti. Kadar pa oblast zahteva nekaj, kar ni v skladu z Božjimi zakoni, pa se tudi ne upira v smislu revolucije in klanja. Ko so Rimski cesarji zahtevali od vsakega prebivalca Rimskega cesarstva, da daruje 1x na leto daritev kipu Rimskega cesarja - temu se kristjani niso pokorili in mnogi so bili poklani. Poglejmo si še Staro zavezo. Bog je jude izgnal iz Izraela in bili so izgnani v Babilon. To je bila Božja kazen za njih. In nekateri so se želeli temu upreti kljub opozorilom prerokov, ki so govorili - ne upirajte se in vse bo v redu. Ne, nekateri so se morali upirati in rezultat? Uporniki so bili popolnoma uničeni. V Babilonu pa je bil tudi Izraelec Daniel. V vsem se je podrejal volji kralja, a v tistih stvareh, ki so bile v nasprotju z Božjo voljo, se seveda ni podredil. Ko je kralj izdal ukaz, da ne sme nihče prositi toliko in toliko dni nikogar razen njega samega, je Daniel kljub temu molil k Bogu. Prijeli so ga in ga vrgli k levom. Daniela levi seveda niso požrli, kar kaže na to, da tudi kristjanu ni nič hudega, če ga doleti smrtna obsodba - kljub temu, da je videti, kot da je umrl, dejansko ne umre, ampak samo zaspi, saj ga bo Bog obudil ob Kristusovem drugem prihodu.
3 Zakaj oblastniki niso v strah dobremu delu, ampak zlemu. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj, kar je dobro, pa boš imel od nje hvalo.
Vsaka oblast spodbuja vsaj nekaj, kar je dobrega: pridelava hrane, mir, pravičnost... In to spodbuja v večji ali v manjši meri in to je dobro.
4 Oblast je namreč Božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš, kar je zlo, se boj. Ne nosi namreč zaman meča. Božja služabnica je, maščevalka, ki izvrši bes nad tistim, ki počenja zlo.
5 Zato se morate pokoriti, ne samo zaradi besa, ampak tudi zavoljo vesti.
Kristjan se ne pokorava samo zato, da ne bo kaznovan, ampak tudi zaradi vesti. Pokorava se ji tudi zaradi vesti. Njegova vest pa se pokorava vsemu, kar je dobro.
6 Zaradi tega plačujete tudi davke, saj so oni Božji služabniki, katerih je to opravilo.
Bog jim je dal oblast in oblast, naj si bo še tako slaba, skrbi za nek mir. Brez nje bi bil še večji kaos. In to je njeno opravilo, skrbeti za mir. To je njena služba Bogu. In da oblast lahko skrbi za mir, se ji plačuje davke.
Ne pomeni pa to, da bodo vsi, ki so na oblasti prišli k Bogu. Ne. Oni samo opravljajo (dobro ali manj dobro) svojo službo.
7 Dajte zatorej vsem, kar ste jim dolžni: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbino, strah, komur strah, čast komu čast.
Komu gre strah? Vsaki oblasti. Ko si otrok, se bojiš staršev. Danes to ni moderno in je moderneje vzgojiti takšne otroke, da se jih starši bojijo - to je v naših očeh bolj tolerantno. Moderneje je vzgojiti takšne otroke, da se jih boji tudi njihov partner in njihovi otroci... Po Božji ureditvi pa gre strah staršem. Otrok se boji starševske kazni, če bo kaj biksal, in na ta način se rodi spoštovanje, ki je povezano z občutkom varnosti, sprejetja. In podobno velja za državo. Strah gre tistemu, ki v skladu z Božjo ureditvijo skrbi za red in mir in naše blagostanje. Seveda je v ozadju vedno Bog - Bog je tisti, ki po posrednikih skrbi za to.
Izkazati čast - pri tem ni mišljeno čaščenje nekoga kot Boga, ampak v mejah normale ceniti njegovo delo, ga ne zaničevati... Mi zaničujemo voditelje in kaj slišijo naši otroci? Kaj se naučijo? Kaj jih naučimo? Upiranja avtoritetam. In avtoriteta avtoritet pa je Bog. In takšni ljudje se potem zelo radi upirajo tudi njemu. Komu gre še čast - bratom kristjanom, čast, spoštovanje. Spoštujemo jih.
8 Nikomur ne bodite nič dolžni, samo ljubite se med seboj, kdor namreč ljubi drugega, je izpolnil postavo.
Torej si ne sposojaj toliko, da ne bi mogel vrniti. Raje si ne sposojaj. Danes nam je najpomembnejše sposoditi si denar in ga zapraviti, na vračilo pa ne mislimo. Ali s tem odnosom pomirjamo človeka, ki nam je posodil denar, ali ga razburjamo? Delamo za ljubezen ali za sovraštvo?
To, da nisi nikomur nič dolžen pa pomeni še nekaj. Ko ti prijatelj nekaj pomaga, ti je glavna stvar, da mu povrneš še več, kot ti je on pomagal - da ne mu ne bi ostal dolžen. In on ti potem še več povrne in ti njemu še več... To je življenje v bratovski ljubezni. Primerjaj to z nami - ko ti kdo kaj posodi, gledaš samo na to, kako mu ne bi vrnil. In na koncu ostaneš samozavestno sam.
9 Kajti zapovedi: ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne poželi in če je še katera druga zapoved, jo obsega tale beseda: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Če nekoga ljubiš, mu tega ne boš storil. Če ljubiš ženo, ne boš skočil k drugi in prinesel bolezen domov. Če nekoga ljubiš, ga ne boš ubil. Če nekoga ljubiš, ga ne boš okradel. Če nekoga ljubiš, ne boš pričal po krivem proti njem...
Seveda smo danes bolj pametni - mi pravimo, da lahko nekoga ljubimo in ga ogrozimo (npr. s spolno prenosljivimi boleznimi). Mi pravimo, da lahko nekoga ljubimo in ga zato tudi ubijemo (npr. evtanazija, ali pa umor iz strasti)... A to za Boga ni ljubezen. Uporabljamo isto besedo, a pripisujemo ji drug pomen.
In bodite pozorni - kakor samega sebe. Ne več, ne manj - kakor samega sebe. Ko te zebe, se oblečeš, ko si lačen, se naješ - in ko vidiš nekoga, ki zmrzuje ali ki je lačen - ali greš lahko mimo njega, ne da bi ga oblekel ali mu dal za jesti? Sebe oblečeš in ješ, če le imaš kaj za obleči in za pojesti. In če ljubiš bližnjega, boš z njim storil prav tako. Ko si žalosten, se potolažiš, ali greš potem lahko mimo bližnjega, ki je žalosten in se narediš, kot da ga ni?
10 Ljubezen bližnjemu ne naredi slabega; ljubezen je torej izpolnitev postave.
Ali je izpolnitev postave to, da hodiš ob nedeljah ali ob sobotah k maši? Ali je izpolnitev postave to, da praznuješ določene praznike? Ali je izpolnitev postave to, da sosedu zastrupljaš, hkrati pa se pretvarjaš, da mu pomagaš? (To namreč počnemo, ko razvijamo nove strupe, nova škropiva, nove gensko spremenjene organizme... izdelki naše družbe.)
Ljubezen bližnjemu ne naredi slabega. In ljubezen je izpolnitev postave. Če sovražiš človeka, nisi izpolnil postave, pa če si vsak dan na romanju, če si dal milijarde ljudem, ki se imajo za kristjane, če si dal milijarde revežem...
11 In to delajte, vedoč za čas, da je ura, da se zbudimo iz spanja: kajti sedaj je naša odrešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli.
Nismo videli, nismo slišali, spali smo (prim. Rim 11:8). Naše življenje tukaj na zemlji se izteka. Vsako sekundo smo bližje odhodu. Hkrati pa je bližje tudi Jezusov drugi prihod in naša končna odrešitev.
12 Noč je skoraj minila in dan se je približal. Odvrzimo torej dela teme in si nadenimo oklep svetlobe.
V temi običajno počnemo stvari, katere ne želimo, da se vidijo, torej nič dobre. Veliko, če ne večina zveri, je aktivnih ponoči! Ko pa opravljamo kaj, kar je v skladu z Božjo voljo, pa potrebujemo svetlobo, dan. Karkoli koristnega delaš, potrebuješ v splošnem svetlobo. Svetloba je kot zaščita, oklep živalim pred plenilci in tako tudi nam. A kaj je ta svetloba, ta oklep za kristjana? Verz 14.
Odvrzimo dela teme = morimo dela telesa - Rim 8:13
13 Hodimo pošteno, kakor podnevi: ne v požrešnosti* in pijanosti, ne v posteljah in v razuzdanosti, ne v prepirljivosti in nevoščljivosti.
Pavel našteje dela teme, v katerih se spotikamo kot v temi. Če pa hodimo pošteno, se ne spotaknemo, saj hodimo v svetlobi.
Besedo * sem sicer prevedel kot požrešnost in v tem se večinoma ne prepoznamo. Ne gre samo za požrešnost pri jedi, ampak tudi pri denarju, seksu...
"rioting = be wild and self-indulgent: to behave with a complete lack of personal restraint, especially in financial or sexual matters (archaic)
Encarta ® World English Dictionary © & (P) 1998-2005 Microsoft Corporation. All rights reserved."
Obenem pa beseda označuje tudi povzročanje nemirov, demon-stracije (demon - kazati), revolucije.
Vulgata uporabi besedo commesatio (angl. revelry), ki označuje praznovanje ob hrani, pijači, plesu in hrupu. Še ni jasno? Označuje tudi Bacch-analne procesije, parade. (Oktoberfest, Love-parade, Parade ponosa, diskoteke...)
